Leto 2025 je jubilejno leto, ki ga je papež Frančišek odprl 24. decembra 2024 z obredom odpiranja svetih vrat v baziliki sv. Petra v Rimu. Prehod skozi ta vrata simbolizira prehod v novo življenje in prejem Božjega usmiljenja. Geslo jubilejnega leta 2025 je »Romarji upanja«, kar poudarja pomen upanja in skupnega romanja v veri. Med glavnimi dogodki v jubilejnem letu so med drugim tudi romanja v svetoletne cerkve, kjer lahko poživimo svojo vero. V Sloveniji so naši škofje za svetoletne cerkve izbrali 22 cerkva v vseh šestih škofijah.
lzpred neveljske cerkve smo se na lepo sobotno jutro 13. septembra neveljski župljani na povabilo g. župnika Janeza Mikliča z velikim avtobusom odpeljali na svetoletno romanje v Belo krajino. Med vožnjo smo imeli molitveno uro kot pripravo na romanje.
V Črnomlju smo prišli k cerkvi sv. Petra, ki je bila izbrana za svetoletno cerkev. Zanimivo je, da je v črnomaljski župniji deloval g. Vinko Podbevšek, preden je bil premeščen v Nevlje. Ta mogočna cerkev je bila pred desetletjem temeljito obnovljena. Pri vhodu sta dva barvna okna, kjer sta upodobljena blaženi Alojz Grozde, prvi Slovenec, razglašen za mučenca in Friderik Baraga, kaplan v Metliki, nato pa misijonar med lndijanci v Severni Ameriki. V prezbiteriju pa je postavljen izredno lep mozaik p. Marka Rupnika. Pri sv. maši smo poživili svojo vero, pristopili k zakramentu sprave in prejeli svetoletni odpustek kot posebno jubilejno milost.
Potem smo si ogledali pastoralni center, ko so na lokaciji starega mestnega jedra opravili arheološka izkopavanja. Preko steklenih tal nam je bil omogočen ogled artefaktov, ostankov prazgodovinske, antične in srednjeveške naselitve današnjega Črnomlja.
Globoko pretreseni smo si nato ogledali spominsko obeležje, ki je v Črnomlju postavljeno v spomin dvanajstim dušnim pastirjem, ki so umrli kot žrtve medvojnega in povojnega revolucionarnega nasilja v Beli krajini. Bili so zverinsko mučeni in umorjeni zaradi vere v Boga, zvestobe evangeliju in zaradi ljubezni do slovenske zemlje.
Zgodaj popoldne smo se poslovili od Črnomlja in se preko Vinice odpeljali na 334 m visok hrib, kjer stoji božjepotna cerkev Marijinega imena na Žežlju. To je ena izmed najimenitnejših svetišč v Beli krajini. Stari zapisi pravijo, da so prebivalce okoliških krajev v prvi polovici prejšnjega tisočletja pogosto uničile vremenske ujme. Zaradi obilnega deževja, pozno spomladanskega snega in kobilic jih je veliko umrlo od lakote, smrtno bero pa so se povečevale kužne bolezni. Dodatno gorje so povzročali še turški vpadi. Zaradi vseh teh nadlog je dala viniška grofica – tako pravi izročilo – na Žežlju postaviti cerkev v čast Materi Bozji. V tem lepem svetišču smo imeli pete litanije Matere Božje.
Za zaključek našega romanja smo imeli na turistični kmetiji Žagar v naselju Damelj nad reko Kolpo okusno kosilo.
Poživljeni v veri, veseli in polni vtisov smo se pozno popoldne pripeljali pred domačo cerkev v Nevljah.
Zapisala: Marinka Gomiršek